Jutranja potepanja 1. - Kriški podi preko Sovatne

Kdo bi si mislil, sem strašno zaspan tip človeka, a vseeno najraje vstanem zgodaj zjutraj in jo še v temi mahnem v gore.

Ko noč razsveljuje samo Luna; Vrata

Eno uro kasneje, jaz pod Sovatno, Luna nad Luknjo

Sovatna

Pogled nazaj

Spremljevalci

Tole sem pa pozabila kaj je..... Bovški gamsovec?

Ožina Sovatne

Malček vzpenjanja po rokah



Triglav očak



Kriški podi

Vzpon na Gamsovec

Kriza šibkih kolen - ni za vrtoglave

Pogačnikov dom na Kriških podih




 

Kriško jezero



Čakam na ravnini:)

Spust nazaj v dolino čez Sovatno

Razor - tega lepotca obiščem septembra

Torej, vstala sva ob 3.30, pohitela do Aljaževega doma v vratih. Malo pred 5.oo sva začela svojo pot. Krasno, tišina, pohodniki, ki jih je bilo polno parkirišče, so se porazgubili (večina jih je odšla v smeri Triglava). Midva pa sva šla čez Sovatno do Dovških vratc. Pot je precej strma, ampak ker sem jamranje in težke misli o utrujenosti pustila doma, sva bila kar hitro in brez pretiranih naporov gor. V pičlih 3. urah. M. jo je mahnil na Bovški Gamsovec, kamor pa jaz nisem šla, ker sem precej vrtoglave sorte in pot ne bi bila ravno uživaška. Zato sem  šla do Pogačnikovega doma na kavico. Tam so letošnje oskrbnice prava atrakcija - 4 študentke. Pridne da je kaj, pa še dobro kavo skuhajo. Potem sem šibala nazaj do Dovških vratc, kjer sva se spet dobila. Pa samo še v dolino. Čeprav je bila ura še vedno dopoldanska, se je sonce uprlo v strmino in čudila sem se vsakemu, ki se je takrat vzpenjal - pa jih ni bilo malo!! Še kosilo v Aljaževem domu, pot domov in celo popoldne je bilo še pred nama!!!

Uživajte tudi vi, kjerkoli že ste. Varen korak želim!!