sreda, 12. februar 2014

Spet migam

Malo za mašinco.... če jo že imam, a ne?
Margareta Vovk Čalič organizira v Kranju delavnice krpank. Čeprav sem en tak tečaj že opravila pri Jolandi (sedaj Šivilja in the House), ki me je totalno navdušila nad patchworkom,  sem se želela naučit šivanja še na malo drugačen način. Poizkusila sem, sedaj sem še bolj navdušena kot prej. Sošolki Sabina in Veronika sta prav fajn punci, komaj čakam da gremo skupaj v šoping za naš naslednji projekt! 
Po nasvetu mentorice sem se preizkusila v barvah - končno sem videla, da tudi če mi je izdelek na začetku še tako dvomljiv, lahko izpade prav posrečeno.


In potem še miganje druge sorte. 
Že dalj časa sem zbirala informacije, in ko mi je dovolj punc reklo, da to ni zame, da je prehuda, sem se vpisala. VIIT Soft  V formi z Alenko Košir. Za vse ki dvomite - poizkusite. Poleg razbolelih mišic sem dobila zaloge hormona sreče za cel teden. Polna energije, navdušenja, zadovoljstva, da mi gre. Tam delijo optimizem. In seveda nasvete glede prehrane in življenskih razvad. Vadbo vodita ali Alenka ali Karmen, obe sta fantastični.  Evo nas:



Tako, pa bo za danes.
Lepo bod'te!

torek, 11. februar 2014

Ledeni februar

Ah ja.....
Od fotografskega projekta sem, kot vidite, odstopila prej kot po enem mesecu. Ker mi je bilo fino to izvajat, ko sem bila doma, potem pa spet služba in dirkanje gor pa dol... in čisto malo res prostega časa. Potem pa fotkič, kartico ven in v čitalec, pa priklop na računalnik in dol pobirat slike, jih uredit... to je pa že preveč za tisto malo časa... In sem želela samo vsak dan slikat, potem pa tedenski kolaž fotografij naredit, kar bi moalo tudi zadostovat, in ko sem delala prvega - je zmanjkalo elektrike. Saj veste zakaj.
V spominu je ostal tale zapis, ker sem ga najprej objavila na FBju.

2.2./365 - TU STOJIM

Včeraj zvečer sem šla v službo. 40km adrenalina. Pa sploh ni bilo tako hudo. Na Bledu so bile čistilne službe na cesti, sem vozila tik za plugom, tako da - cesta je bila splužena. Mogoče so le tisti, ki trdijo da ni očiščeno, na cesti ob napačnem času. Zaradi obrnjenega avta (na spluženi cesti) in podrtega drevesa sem za pot do AC porabila več kot pol ure. (7km). AC je bila solidna, glede na to da je res močno snežilo. Plužna služba je bila na delu - ena se je peljala v nasprotni smeri (po pravilnem pasu) , eno sem dohitela pri Hrušici. Izvoz iz AC so čistili z rolbo. Cesta proti Kranjski gori končno ni bila luknjasta. Komot sem se peljala 60-70km/h. Prometa ni bilo. Nekaj najlepšega je bilo gledati zaledenele kozolce. Sploh če je bilo ozadje osvetljeno. Ja, še to sem imela čas gledat.... Za celotno pot sem porabila debelo uro.
V Kranjski gori je padal bolj suh sneg, pravzaprav ga je bolj nosil veter in delal zamete. Ob pol petih sem se odpravila domov. Za vsak slučaj, če bi bila cesta katastrofa, sem si že prej rezervirala sobo. Ampak - cesta skozi vas je bila očiščena do asfalta, glavna cesta je bila slabša, ampak je bila vožnja kar normalna - ni bilo ledeno. Plužna služba je bila na delu na nasprotnem pasu, ampak so plužili dovolj na široko, da je bilo prostora za srečanje dveh avtov. Na Belci se je pa začelo. Žled. Vsa drevesa v ledenem okovu, eden od kozolcev, ki sem ga občudovala par ur nazaj, je imel že streho na tleh, in prav zares je bilo več kot pol dreves nagnjenih nad cesto. Vse do AC. Očiščena do asfalta. Enako izvoz in cesta do Bleda. Bled je bil pa ena sama zimska pravljica. Vse v ledu in snegu - zapadlo ga je kakih 20cm. Res je bilo lepo, kot v kakšnem ledenem kraljestvu. Pa vendar, vse preveč dreves je bilo polomljenih, sicer so bila že odstranjena iz ceste. Precej jih je še čakalo na to, da padejo sami ali jih požagajo gasilci. Doma sem imela pred uvozom na dvorišče zid iz napluženega snega (torej so plužili ), pa sem mogla najprej skidat. In ker je bil sneg tako fajn, ta prav za delat kocke za igluje, sem skidala celo dvorišče. Ob šestih zjutraj sem odložila lopato in sezula mokre škornje. Spomnila sem se na današnjo temo v 365 dni v fotografiji - tu stojim. In sem šla ven, pa se fotkala.
Tu sem stala, bosa ob 6h zjutraj, v snegu. 






Potem je sledila cela nedelja sneženja, v službo nisem mogla, večer brez elektrike in tole so slike naslednjega jutra. Otroke je peljal v šolo taksi - kombi, ker avtobus do nas ni mogel. 

Sosedov vrt

Naš vrt z bosansko šljivo, ki je klonila...

Sosedovi klobučnjaki in še pokončna vaška gmajna

Prostora za odmetavanja ni več.

Naša cesta

Lepotec

Navzgor obrnjene sveče

Kablovje

Eden mnogih

Ni šlo, les je bil zamrznjen..

Smreke v jezeru

Najdete vsiljivca?

Na ograji
 Zdaj je konec ledenja in sneženja. Dežuje kot za stavo in topi sneg. In odkriva, koliko dreves v resnici leži po tleh...


Upam da ste vsi dobro.
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...