torek, 29. januar 2013

Spet doma


Pa je dopust končan.
Baterije so polne, prvič sem smučala pri oblačnih -10°C, pri vetru 40km/h, zmrzovala na žičnicah 
 in bila navdušena.
Ob vsakem čakanju na vlečnico so mi hodile po glavi enake misli:
zamenjam alpske smučke za turne.

Lepo bodite do naslednjič.

sobota, 19. januar 2013

Sprehod po snegu

Ja, imam nove krplje, in sem čist važna....

   

Danes sem jih krstno uporabila. Sicer sem mislila, da se bo akcija odvijala drugače, pa smo imeli vsak svoje plane. M. je smučal, dečva je namesto bordanja rolkala po snegu, jaz pa krpljala, ampak zmanjkal je fotograf. Nekaj utrinkov z zasneženega Zatrnika....nekoč domačega smučišča, danes pa:


Samotno....

Po desni gazi sem prišla, in šla še v hrib po levi:



                                  



in imela lep razgled....



Potem pa je naredilo PIPI in fotkič je bil prazen...

Krpljanje je super. Sicer je bilo danes malo preveč snega, še ne preobraženega in se je kar globoko vdiralo. Kjer sem hodila po smučinah turnih smučarjev, je bilo pa enkratno. Sploh z brega dol, sem kar letela!
Drugič vzamem fotografa zraven....za tiste lepe fotke ko sneg frči naokol.

Res imam rada zimo.
In zunaj spet sneži.
Jaz sem pa še en teden na dopustu:))

sreda, 16. januar 2013

Romantika

Nekoga je motil sneg na strehi kozolčka. Škoda, pa tako lep bi izgledal....


Ceste so pa take:


Ampak mene to nič ne moti, ker sem na dopustu.
Nisem si mislila, da se bom toliko rekreirala...

Imam nove krplje.
Ali katera ve, kako se jih uporablja?




torek, 15. januar 2013

Sivina

Današnji dan je obarvan v belo, čeprav se meni zdi siva.
Takole nam je zamedlo:





Ker sem pogumna, sem šla na pot z avtom.
Cesta na vasi je izgledala takole. Priznam, nisem jo videla ne takrat, ne zdaj:


Uganete, kako se je vse skupaj končalo?
Takole: do havbe v snegu, s kolesi v zraku. Slikala sem že odkidanega
(hvala za lopato, ki jo imam vedno v avtu!)


Hvala mojemu možku, ki je v službi tako blizu, da je takoj prišel pomagat.


Njegovemu sodelavcu, na poti do naja so ga pridni policisti ustavili in opozorili,
da je kaznivo imet neočiščeno vozilo.....


Takole. Tole je pa malo lepša sivina.
Žlahtnica ima mucico, našla jo je pred lokalom, še čisto majceno.
 Ena najlepših mačkic, kar sem jih videla.
Slike so slabe,ker je bilo bolj temno in jo nismo vznemirjali s flešem.


                             
 


No, moja lička so rožnata, prekrvavitev pospešena, dvorišče očiščeno,
če ne zaradi "dela", pa zaradi zvestih sopotnic v hladnih zimskih dneh:



Lepo bodite. Jaz sem na dopustu.



sobota, 12. januar 2013

Reciklaža odrezkov

Kaj narediti iz polne škatle "odrezkov" - da ne bom rekla ostankov...

 V slogu "crazy PW" sem jih našila na tršo - jeans podlago:


 izrezala osnovo po kroju toaletke - sovice:


zašila po navodilih (pa vmes tudi parala):


 in voila: tukaj je. Moja pisana toaletka.


Še precej odrezkov imam, pa dopust naseldnji teden in snežilo bo....

Pa vi? Ste fajn?

torek, 08. januar 2013

Današnji dan

Ni še čisto minil, ampak vrednost je že dobil.
Sprehod po "domačem dvorišču" :
včeraj je bilo oblačno, pa vendar - je bilo.


Danes pa:








Najbrž je bilo cel kup boljših motivov, ampak ker sem čas zapolnjevala s pogovorom z najljubšo prijateljico, so mi bili drugotnega pomena.
Nataša, hvala za tale dan.

O šivanju zaenkrat ne duha ne sluha.
Imava pa skupaj z Didi
nekaj stvari postavljenih na ogled v Vitrini ustvarjalnosti v blejski knjižnici.



Lep večer vam želim!!

Meni ljubi

Novo leto, nove prioritete.


Prva letošnja nedelja je bila sončna.
Vremensko in družinsko.
Sprehod na že skoraj pozabljenem Šobcu.















Obisk pri mami Milki v domu upokojencev. Lani je dopolnila 90 let. Najboljši krofi in najboljša jabolčna potica so delo njenih rok.




In valjanje na domačem kavču.
Neprecenljivo.


Ena in edina

Priložnost.
Živeti.
Ujeti pravi trenutek.
Biti tu in zdaj.


Prvič sem slišala  zanjo, ko je moji sestri narisala v spominsko knjigo sliko, katero imam še danes pred očmi. In napisala je "Naj ti v življenju vedno sije sonce". Kakšnih 30, 35 let nazaj.

In potem sem hodila k njej v vrtnarijo.
Jo srečevala v hribih - včasih je zgodaj zjutraj, ko sem  jaz na parkirišču še zavezovala gojzarje, že pritekla nazaj v dolino s svojega jutranjega jogginga.

In se navduševala nad njenimi podvigi, občudovala njene fotke. Jo spremljala na blogu, njo in Pio.
In si želela kanček njene energije....

Zdaj ..... nekako ne moreta biti žalost in praznina edino, kar je ostalo.

Njena energija se je razpršila med nas. Vse okoli nas je, jo vidite? Jo čutite?
 In jaz si drznem vzeti nekaj nje....
 in z njeno pomočjo 
izkoristiti eno in edino priložnost ujeti življenje tukaj in zdaj.


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...