sreda, 25. december 2013

Decembrovanje

Danes me je Katja opomnila, da se na mojem blogu pa res nič več ne dogaja. 
Leto se bliža koncu, in ko se ozrem nazaj, se najbolj spominjam:

 Naša ustvarjalna skupinica. Unikatni umetniški kotiček. 

Čeprav smo se spoznale šele letos in to povsem naključno - prijavile smo se na isti razpis Občine, se je med nami spletla krasna vez. Koliko ur smo skupaj preživele, koliko živčkov prematrale in skodelic kave popile,  koliko avtomobilskih brisalcev dvignile (za zatikanje letakov) in skupaj nestrpno pričakovale... Zdi se mi, da letošnje leto pred našim srečanjem sploh ni obstajalo, tako polno se mi vse dogaja od takrat dalje. 

Naslednja Pomembna sprememba pa je... po 18. letih ponovno skupaj:
tudi po zaslugi naše skupinice, ker sem ustvarila FB račun in jo poiskala, prijateljico Katjo iz mladih dni.

Kot mati najstnice bi lahko imela cel kup skrbi, pa jih k sreči nimam, Dečva skrbi za to da mirno spim. 

Sicer sem malo žalostna, ker sem dovolila da me je december presenetil, ampak priznam si, preveč zahtevam od sebe in nekako ne znam ustaviti konjev. Tako zelo me je čas prehitel, da je božična jelka nastajala šele na Sveti večer pozno zvečer, ko so otroci svojo Polnočnico že davno zaključili...
in seveda smo se basali s potico takoj ob vstopu v nov dan...

Šiviljstvo malo gre in malo počiva. Novoletni izdelki so šli v nove domove, še preden so utegnili pozirati pred fotoaparatom.  Malo za pokušino pa le bo:
naša šiviljska skupina, tehniki se reče Apple Core, moj prt leži pri Nini v naročju... (solo ga še nisem slikala), Nina pa je tista ki se je ne vidi....

Pa ena dekca za mlado mamico je nastala:


Potem mi nekaj filma manjka, od včeraj so pa pri nas doma še mali snežaki:


Tako, zdaj grem pa spat. 
Če se bom izmišljevala kake nore novoletne zaobljube, 
me prosim spomnite, da še lanskih nisem izpolnila...

Lepo bodite. 

Vesel Božič!

sobota, 2. november 2013

Zaostanki 2. del

Se dogaja, se dogaja...

Zgodilo se je spet šivanje forumskih prijateljic v Radovljici. Tole je moj izdelek:

Prijemalka metuljček, medvloga je vročinsko odporna.
 Da se ne spečemo, ko jemljemo iz pečice omamno dišeče sladice...

Potem je bil sejem v Vicenzi, podrobno reportažo naše ekipe je zapisala 
Ime rože na svojem blogu. 

Na Bledu se bo spet dogajalo, kar se nas lokalnih ustvarjalk tiče. 
Danes smo postavljale mini razstavo v knjižnici. Konec meseca sledi Sejem daril, vabilo še pride. 
Malo je bilo treba stvari skup dat:

Ta malo bunkico sem pozabila slikat. 

Na sejmu sem šla končno na delavnico izdelave škatel. Ta velika je od tam, ta mala je čisto lastne izdelave. 


Imam ene par novih stvari na netu:
spletno stran, ki obstaja že pol leta in je že zastarela:
 tako stara, da sploh ne vem ali sem že dala povezavo do nje ali ne.

In moja FB stran, saj boste lajkale, a ne?

in me ustvarjalke lokalke smo se združile v skupino
Unikatni umetniški kotiček 
(Unique Art Corner)
in odprle skupno FB stran, ki pa se šele oblikuje...

Sigurno sem kaj pozabila, bo pa še tretji del Zaostankov prišel na vrsto. 

Pa tole sporočilo mi je všeč. Slika je nastala čisto slučajno.
Fajn bodite. Počitnic je konec, čarovnice so odletele
zdaj je na vrsti prvi dobri mož...

ps. pri prebiranju predogleda je bilo napisano brez napak.
 

ponedeljek, 14. oktober 2013

Zaostanki

Svoje šivanje pa zadnje čase kar preveč zapostavljam. Kaj hočem, toliko se mi dogaja na drugih področjih, da ni imelo neke prave teže. Med poletno vročino sem bila v hladu svoje šivalnice še najbolj aktivna.Eno leglo mačkonov je našlo svoje domove, pa prt prekriva novo mizo ali mogoče omarico, pa na enem kavču je nova okrasna blazina:

In važim se z novimi vizitkami.Kjer vidite tele, veste da sem to jaz....
Samo spletno stran moram posodobit... zato raje spremljajte blog:))
Mislim, da razen parih flikc na kavbojkah  nimam drugih šiviljskih zaostankov. Zdaj grem novim podvigom nasproti.

torek, 8. oktober 2013

Hecanje


Nojeva jajca. Saj poznate, tista velika jajca na travnikih....mi jim že od nekdaj pravimo nojeva jajca. Niti pomislila nisem, da bi lahko razložila dečvi, kaj to v resnici je... Potem pa je sosed kmet nabavil balirko in smo šli vsi gledat, kako deluje. Ko je bila prva bala narejena, mi pravi "mami, ti si pa meni rekla, da so to nojeva jajca!! Sploh niso!" In preden sem ji lahko (seveda v smehu) odgovorila, je rekla "Traktorjeva so!"
(seveda je bilo to že par let nazaj, ampak danes sva se spet smejali na ta račun)



Ste se danes že nasmehnili?

Mene so kot malo dete  hecali, da je selotejp narejen iz kosti mrličev. Potem smo šli na šolski izlet na Bled, kjer imajo v vitrini kostkota. In sem vprašala učiteljico "A ta pa ni bil dober za selotejp?"
Pa vi, so vas tudi kaj hecali?


Orwell: 2013


Nekoč davno tega v prejšnjem tisočletju sva se jaz in moj takratni fant odločila, da se bova poročila. Ker nisem mogla novice zadržat zase, sem jo od samega veselega vznemirjenja povedala domačim. In potem je snubitev fanta pri mojem očetu padla v vodo, ker pač "ni blo več filinga". Takrat sem se zavedla, kako pomembno je, da nekdo sam pove, kar mora povedat. Brez posrednikov in prijateljic in...e sporočil
(za tiste, ki nimate šolajočih otrok: e-redovalnica vam nudi vpogled v ocene kadarkoli si zaželite, e-sporočila pa vam dnevno in tedensko pisknejo sms o vsakem zaznamku, ki se tiče vašega otroka)

Dečva me je prosila, če se lahko vsaj delam, da še ne vem da je dobila petko pri fiziki. Ker mi že tako ne more več povedat novice - ker to ni več novica, in ker je to njej tak dosežek, da se rada veseli tudi še nekaj ur kasneje. Skupaj z nami doma. Mi pa nismo več tako veseli, saj je to dobro novico že preplavil val drugih novic. Tako se vsi veselimo, samo ne skupaj. To pa ni v redu. Vsaj za nas ne. 

Zato dajemo priložnost otroku, da z iskro v očeh in velikim nasmehom pove veselo novico. Da ob kakšnem spodrsljalu v miru na poti do doma premišljuje o tem. Da potem prinese slabo novico v paketu z rešitvjo.

Tudi zato, ker želimo da ima učiteljica na govorilnih urah sploh kaj povedat....


Ker mi je to tako Orwellovsko....

Ps.
poročila sva pa še vseeno se:)

petek, 4. oktober 2013

Malo heca...

Ravnokar sem se nasmejala do solz.... in seveda probala dihat skozi nos in vse tako kot piše...
ma sem LOL:)

In če smo par dni nazaj govorile o vretju tekočin na štedilniku..
po včerajšnjem kremiranju svinjine, namenjene paprikašu, mi je danes uspelo pogledati v pomivalni stroj, medtem ko je le-ta pridno opravljal funkcijo splakovanja. 
In šele ko je bil kruh spečen, sem ugotovila da mu je družbo v pečici delala kuhinjska krpa. 
Sicer bi morala zdajle še oprane cunje obesit, pa ne vem no.. a mislite da ga lahko kaj polomim?

Alexia, 


sreda, 2. oktober 2013

Vsake oči...

...imajo svojega malarja. 
Pogosto vidimo stvari take, kot si jih sami predstavljamo, in ne take, kot so v resnici. 
Iron man pomeni meni tisti naporni vzdržljivostni maraton. 
Lahko pa je tudi tole:


Glede na mojo goro nezlikanih cunj, bi mogoče bilo za razmislit o organizaciji tekmovanja...

Tudi kurjenje kalorij  izgleda čisto drugače od moje predstave:


Vir obeh slik: Pinterest

torek, 1. oktober 2013

Dejstva

Priznam, preveč časa posvečam spletu. Namesto da bi ustvarjala, iščem ideje in navdih.

 Popolnoma sem navdušena nad izdelki kolegic, moja škatla na pol izdelanih dekorativčkov pa izginja pod goro prahu. Vedno večkrat zaidem na "neustvarjalne" bloge. Zanimivo branje. Danes sem našla tole punco. 
No, njen blog: Dragi dnevnik
Njeno pisanje... dobesedno za razvedriti se! Do solz sem se nasmejala njenemu opisu vsakdanjih situacij. Priporočam v branje!
Tole je samo odlomek iz prispevka "Nekaj dejstev":
5. Snov na štedilniku definitivno zavre hitreje, če ne gledam. Pristavim mleko ali dam kuhat krompir in čakam, čakam, buljim v lonec in čakam, ....Nič. Niti sledu o kakem vretju. Takoj ko obrnem hrbet pa "fššššššššš". WTF? Prej, hudiča, voda ni bila sposobna zavreti v desetih minutah, potem pa ji uspe v desetinki sekunde?!

Moja praksa je taka, da najhitreje zavre, če grem medtem brskat po spletu. Nekoč mije celo uspelo, česar ne bo naša dečva nikdar izbrisala iz spomina, da je čežana zoglenela in je po hiši vel vonj po pečenih jabolkih... Pa samo na forum sem pogledla, če je kaj novega....



Fajn bodite.

nedelja, 29. september 2013

Nostalgija

Današnji dan je tako prijeten... deževen.
Spet kurimo v "šporgetu"  in se stiskamo pod deko. 

Med obnavljanjem znanja fizike sem se spomnila na svoje osnovnošolske dni. 
Tale komad je bil zakon.


Pa tale:

joj pa Ultimat! Spet prihaja oktober, čisto primeren za sedaj
pa ne morem prenest posnetka:(

Da ne bo vse tako lepo, me je pa zjezila tale čebula. 
Navadno jo kupujem na trgu, včeraj pa ni bilo časa in sem jo vzela pri Sosedu. 
Že dolgo časa ni več najboljši, je pa najbližji.
Tisti zavitek po 3 skupaj pakirane, več res nisem rabila, 
ampak manj pa tudi ne...



Za tolažbo smo pretvorili plodove naše češplje v nekaj zelo okusnega.


Naj bo tudi vam prijetno.




nedelja, 22. september 2013

Državno prvenstvo

Klubske kolegice

Tekmice
V cilju polfinala
 
Novi obeski okrog vratu
Nasmeh

Sreča.   
Slovo od pionirske kategorije.

nedelja, 15. september 2013

Narava

Narava nam daje dom, blaginjo in navdih.
 In je tudi naš učitelj življenja.

Ker je nema priča življenja že od nastanka našega planeta, 
kamen pozna odgovore na vsa vprašanja. 
 
Ko si naš EGO nima več kaj reči, 
je pripravljen spregovoriti.

Prepisano iz stenskega koledarja.

Zadnje Triglavsko jezero

Triglav s Prehodavcev

Hribarce

Triglav izpod Kredarice

Nekaj me spet vleče med stene.

Vedno znova in znova segam po njej:
"Kdor išče cilj, 
bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. 
Kdor pa najde pot, 
bo cilj vedno nosil v sebi. "

Keltika me vedno znova spodbuja k razmišljanju..
Drobižki. 
Veliki hrasti zrastejo iz majhnega želoda.

lp.

sobota, 7. september 2013

Telefon imate?


 K sreči se čisto nič ne prepoznam med uporabniki telefona. 
Žal ne morem tega trditi za večino ljudi okoli sebe.

Video prvič viden tukaj, kamor me je pripeljal
tale članek - Studio 13.

petek, 6. september 2013

Podoba raja

Včasih se mi zgodi, da se počutim zelo... srečno, radostno, polno nečesa pozitivnega.  Da bi kar vriskala, jokala, objela svet, pela in plesala.

Ko sem sestavljala tole objavo, sem se počutila tako.
Danes sem že bolj čemerna..

Ko sem prvič videla  predstavitveni video, sem bila čisto srečna, da živim v tem malem končku raja. Danes sem ga gledala že stotič, in spet sem srečna... čeprav bom na poti v službo rabila vsaj pol ure, da se prebijem do 5km oddaljene avtoceste. Tak je pri nas poletni prometni vakdan

In potem sem gledala še zimskega, sicer nima toliko veze z Bledom (manjka zamrznjeno jezero, smučanje na Straži (letos ni obratovalo - snega dovolj, pa sredstev za zagon in vzdrževanje premalo), pohodi z baklami, tudi nekaj hokeja na ledu imamo...
Pa mi je bil tudi všeč. Samo ne morem ga prenest sem, zato samo povezava:
Bled pozimi

Tudi tole je naša domača okolica:
reklama za tale naporni šport in skrb za našo dragoceno Vodo.

3. mesto BMW Clean water regata Bled 2013

Naša dečva se je potila na
Mariborski regati..



Ta vikend je na Osojskem jezeru.

Lepo bodite.
Mi je nalaganje videoposnetkov uspelo?

sobota, 24. avgust 2013

Pomagajmo Lučki

Kdor me pozna  ve, da pomagam po svojih najboljših močeh (ki so zadnje čase žal resnično bolj švoh..). Predvsem tistim, ki skrbijo za zavržene, izgubljene, pomoči potrebne živali. 
Še vedno zbiramo"cunje" za Horjulske ritke, pri meni lahko pustite vsi iz Gorenjskega konca od Bohinja in Kranjske gore do Radovljice. Na povezavi najdete moj naslov.

Tokrat sem se odločila pomagat Lučki, društvu za pomoč živalim Mozirje. Pri njih  pripravljajo event, za katerega bi jim prav prišle tudi stvari, ki jih mi ne potrebujemo več. Na tejle povezavi preberite njihovo prošnjo:   Podarimo malenkost za mačje življenje,  preberite   Mačja usoda ali kolektivna (ne)odgovornost ? in prosim, pomagajte. Tudi malenkosti štejejo. 
Moja malenkost pakira škatlo s še nekaj brezdomci. 


Upam, da najdejo nove lastnike in skupaj pomagamo tistim, ki v Lučki pomoč najbolj potrebujejo.
In hvala za morebitno sodelovanje tudi vam. 

(spodnja slikca iz foruma mojpes.net)

petek, 2. avgust 2013

Trgovin'ca


V osrčju  Kranjske gore, v hotelu Prisank je prijateljica Renata odprla svojo Trgovin'co - Little shop.
Nekaj prostora na policah je rezervirala za moje izdelke. Takole izgleda:






 In ker je zunaj prevroče, se zadržujem bolj notri. Krasni pogoji za šivanje. Tokrat sem se lotila miniaturc - obeskov za ključe. Vsi so pomanjšani kroji mačkonov, ki jih že poznate. 
Takole izgleda Razbojnikova partnerka v pomanjšani obliki:




 Novi modeli, ki še nimajo "poimenovanja", so mi pa zelo simpatični:


Tole sta pa Sleeping Beauty:
Deep Ocean
Cloud on the Sky

Pa še toliko idej v glavi ....Torej, če vas pot zanese v Zgornjesavsko dolino, le zavijte v Trgovinco. Imajo marsikaj.... Vrata so odprta od 9h do 12h, in po kosilu od 16h do 21h.

Spet prihaja vročinski val. 
Poskrbite zase in svoje bližnje, sosedove pa raje pustite pri miru, da vas ne bojo inšpektorji oglobili zaradi dela na črno (tako se po novem imenuje sosedska pomoč). Čeprav za svojo uslugo ne dobite denarnega plačila. Ja, tudi nasmeh in topla beseda morata biti obdavčena.
Se bomo pa samo še sami sebi nasmihali, a ne? 
Desiderata pravi, čisto na koncu:

Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam,
Je svet čudovit.

Srečno!


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...