nedelja, 27. september 2015

Festival

Danes se je zaključil prvi Festival ročnih del. Tridnevni mega dogodek. Res že dolgo nisem bila obkrožena s takim pozitivizmom, kot tukaj. Super organizatorke skupaj s skrito ekipo, super razstavljalska družba, da o obiskovalcih niti ne govorim! Kljub temu da je bila moja stojnica "bolj zadaj", so našli pot do mene. In kljub gneči so si po večini vsi vzeli čas za pogled, za prijazno besedo in iskreno pohvalo. Upam da sem vsaj delček pozitive lahko vrnila.

In kaj bi bilo lahko lepšega, ko odprem galerijo slik Festivala, zagledam svoj ponos....
Ja, absolutno pozitivno, absolutno želim naslednje leto ponovitev dogodka.

Veliko lepih trenutkov želim tudi vam!

petek, 25. september 2015

Majina nova odejca


Maja je ena od Anjinih igrač, od katerih se jaz ne morem ločiti. Baby-born. Saj poznate, generacija moje hčere jih je nujno morala imeti...
Iz enega ljubkega blaga s slončki sem naredila eno majhno odejco, tako za v zibko za čisto malega dojenčka. In najboljši foto model doma je bila - Maja.
                                          Picture

torek, 22. september 2015

Intermezzo

Med tem, ko pridno šivam odejce za Festival ročnih del, in me začne bolet vrat, vzamem v roke stiropor in blago in delam novoletne okraske. Kajti naslednji letni čas je že čas praznikov.... ničesar vmes več ni (razen cele jeseni, ki pa ponavadi mine tako hitro, da nimam ob nastopu zime ne darilc ne voščilnic).  Tale slika mi je bila tako simpatična... v kranjskem Hobby Artu sem menda pokupila vse zlate in precej srebrnih trakcov...
in pri Xmas3 sem dobila enokrasno drevesce, čisto pravo za razstavno mizo.


Adijo poletje. Pogrešala te bom ;)

četrtek, 17. september 2015

One way.... or another?

Tako sem poimenovala ta projekt, ker sem naredila dva načrta in si prepevala tisti znani komad...

Blondie, one way or another....


Zbiram izdelke za bližujoči Festival ročnih del.
Delam pregrinjala, taka malo manjša, da gre hitreje in jih bo več.
Takole se je začelo, s prvim načrtom in prvim sestavljenim blokom.
In tako dalje....
Niti ne, ker mi bodoči končni izgled ni bil ravno najljubši...
In sem sredi dela spremenila kroj.
Torej,  tukaj nastopi tisti "another".
Naredila nov načrt, zelo temeljit, in po njem mimogrede zašila celo fronto.
Skoraj končamo. Še robove porežem, dodam polnilo in hrbet, prešijem, pa bo. Vam je všeč?

sreda, 16. september 2015

Mehki bombaž

Tudi pod tole odejco se krasno počiva. Nekoliko tanjša, hladnejša, primerna za poletne večere. 
Začela sem jo delat v hladnih zimskih dneh, in uspešno dokončala sredi poletne vročine. Zato, da nas poleti hladi, in toploto poletja prenaša v hladne zimske večere. 


Jutranja kavica na novih pogrinjkih je še bolj aromatična...



V mesto se gre z nobel torbico, knjige se prinese v kurirčkovi torbici, za večje nakupe ali za na plažo (ah kje je že to...) pa so veeeliiiike torbe. Vse narejene v tehniki Rag quilt. Skuštrane v pralnem stroju in dodatno utrjene v sušilcu. 





Tako, malo se pa dohajam. 
Zdaj pa novim projektom naproti. 
                                 Se že rišejo....                                

petek, 11. september 2015

MM MMM MM

1. MM = Mala Mojstrovka
2. MMM = moj mož Matjaž
3. MM = moja malenkost

Že odkar smo nekega daljnega poletja lazili po gorah in so se mi prvič v življenju zamajala tla pod nogami, me je zajela slabost in vrtoglavica ni popustila...(tako da sem na Batognico prilezla po vseh štirih, ker nisem upala vstat, mogla sem pa it gor, ker sta me na vrhu čakala Anja in Matjaž), sem zbirala pogum in se prepričevala, da je večinoma vse v glavi..
Po bolj hribovskih turah, kjer sem nabirala kondicijo, in po celoletni telovadbi na Viitu, kjer sem pridobivala na moči, sem se končno skorajžila.
Seveda sem dobila svojo čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet.
In vodnika, takega ki ima potrpljenje z mano..

Pravijo, če zmoreš MM, zmoreš vse.
K sreči se je prekrasno jutro zavilo v meglo, da nisem videla dol. Na kakšnih mestih mi je bilo še vedno srhljivo, da nisem mogla nog premaknit, in kje sem se prisesala na skalo, da bi me lahko s špohtlom (kako se reče pravilno slovensko?) dol drzal.
Ampak sem preživela. Vzpon še nekoliko lažje kot spust po obupnem melišču.
Kljub temu da sem bila ves čas privezana in imela nek občutek varnosti, čisto prepričana vase še vedno nisem. Samo strahu pa nimam več takega. Še parkrat grem, pa bo bolje. Potem bom pa spet tam gor nekje doma.....













Baje da že jutri spet nekam...

četrtek, 03. september 2015

Zadnje počitniško doživetje


Svoje potovanje z vlakom od doma sva začeli na avtobusu. Bled - Jesenice. Nadomestni prevoz zaradi dela na progi. Haha.

Nadaljevanje je bilo še bolj ubitačno. Na Jesenice smo prišli "lih za glih". Odpadel zajtrk v Karavankah, odpadel dvig keša na bankomatu. Za brez veze, ker je itak vlak imel zamudo 20 minut. Če bi človk vedu....
No pot je bila udobna. K sreči sva imeli rezervacijo. In ko sem sedela v kupeju in skozi steklena vrata gledala sardince na hodniku, mi je bilo kar malo neugodno, tako nekako smo bili ločeni, eni na boljšem, drugi pač ne.. no ko se je prikazala ena avša z ogromnim kufrom in pometala okol sebe ter nergala, sem bila pa vesela, da sem v akvariju.
Dokler nisem kinknila. Tako mi je glava omahnila naprej in ravno vsaj trije so me takrat gledal, da me je zbudil njihov smeh. Tudi Anjin je bil vmes...

Suvereno sva zakorakali po skoraj že domači "Munchener Hauptbahnhof". Kupili karto za podzemno in naštudirali pot do hotela. Brez zemljevida, saj mesto že dobro poznava. Do konca U5 in potem na S7 do Perlaha in na S3 do hotela. Kako simpl...... če ne bi bilo dela na cesti in S7 bi vozil.
Tako pa ni vozil.
Katastrofa. Na bus 196. Dol na postaji Willheim... ja, če bi ustavil. Pa ni. Pa naslednjo tudi ne, čeprav sem stiskala gumb Stop na vratih. Pol pa peš nazaj, ker so bile enosmerne in ni bilo busa kontra... končno sva trofle en bus kao pravi in šle z njim kar do ene večje postaje in tam sva vzele taxi. Je rekel šofer da nimava daleč, ampak ker sva lutali že 2 uri, se nama ni dalo več. In naju je za 7 € peljal....3 ulice proč.

Hotel... motel One. Najboljši. Mi je vseeno če sploh ne grem ven od tu. Enkraten vrt, zelenica, ležalniki gor.. v glavnem, top od top. 


V sobo, mal umit, pa v italijansko ostarijo na pico. Ravno prav velika, ampak bol sem se nažrla pira kot najedla pice. Navajeni naših dimenzij sva naročili eno na pol dano..


Kako ironičen napis na kozarcu....
Originalni minhenški pekel....


Potem pa na štadion treningov Bajerna...


In tik pred nevihto sva prišli nazaj v hotel in si privoščili kolo z ledom.


Dan 2.

Čakajoci na 11 papeških nogometašev. Ob 11h uradni trening FC Bayern,  eden od dveh odprtih za javnost. Ko smo v Rimu čakali na Papeža Frančiška, sem mislila da je gužva.....
Na kraju sva bili eno uro prezgodaj, pa vseeno kaki dve uri prepozno.


Kljub temu, da je ponoči močno deževalo, zalivajo travo. In množico in kamere in telefone in aparate. No saj so nas prej obvestili, zato jaz stojim zadaj, Anja se pa nekje tušira.


Še 10 minut, pa pridejo.....

Ja, tole stanje na žgočem soncu mi bo drago plačala.

 
 

Hočem vegansko večerjo in da mi najde quiltshop na Marienplatzu. Ne bo težko, ker je nekje blizu Hollister 😊.
Ampak tega še ne ve....

Ja no.. greba se je zagrebla in dala svoj fake Mullerjev dres, kupljen v Turčiji 2012 in uporabljen kot pižama, v podpis in uspelo ji je..... trije fuzbalerji so nekaj gor kracal:)
 


In če kdo najde, je na snepu od FC (pa mami ne ve kaj je to).

Ja, peljala me je v quiltshop.


Slikanje prepovedano.


In na vegi pico...

Na Karlsplatzu.... neopisljivo.




Dan 3.

Hellabrun zoo. Načeloma sem zeloooo proti živalskim vrtovom. Sicer se določenim živalim godi, takim malim nezahtevnim, ali počasnim kot npr. Želvam. Nobena zival ne zasluži ujetništva, meni je šlo kar na jok ko sem gledala tega orangutana. 

 

Res da je počival, en drugi je gradil hišo iz slame, ampak vseeno so bili omejeni na tistih nekaj 100 kvadratov. Prostora dovolj, ampak v primerjavi z naravnim okoljem..... medved je imel zase pol gmajne, pol pa volkovi.
Za tegale se je zdelo da mu je čist kul


Severni medved je utapljal svojo žalost v bazenu. Tam je Anji prebilo - greva ven, meni se smilijo.
Pa sva šli.

Namakat noge v reko Isar. Plitka reka, tok ni močan, in očitno za domačine naravno kopališče. Že iz mostu zaljubljenih (ključavnic jaz sploh nisem opazila, sem samo vodo gledala) sva opazovali....

 

  
 


Ja, tudi to je mesto. 


















                                      
Pa spet na Marienplatz. Kako lepo....
Ravno 17 je bila ura in katedrala je prepevala😊



V planu sva imeli samo fotografiranje. Japajade. Trgovin od znotraj.
Tole me je spomnilo na našo Sonjo.























Pa v CK pogledat, če so ritke v njihovih gatkah kaj drugačne...


In seveda, HardRock caffe

 

 

                        
 Pogledat Stingovo kitaro 😚😚😚

(In mal bankrotirat)

Zelo pogosta drogerija Body shop. Like it

 

Mesto koles in kolesarjev. In številnih kolesarskih stez....


Pa mal po placu sprehod do podzemne.. 

 

 

Pogosto sva na podzemni samevali. In prav nič grozljivo ni bilo, ko so se za nama tekoče stopnice ustavile. Sva bili pač sami.

Na najboljšo in najcenejšo večerjo, vegansko...


Anja je vzela še "nudle to go" in se v hotelu učila jesti s palčkami.

Prehitro je minil dan.
 
Dan 4.

Konec. Povratek domov.
Spet tako domača postaja...
In malo morje vlakov...

In Starbucks za slovo..
 


Pa eni fuzbalerji...


In najin vlak. (Kao, tale gre v Zurich). Zgleda najsi, a ne?

Slika za dedija.

  


In za atija.

 


Vožnja je prijetna,  vlak prazen (sem povedala da sem plačala karto Lj-Mun. Samo 39€?), v kupeju smo samo 4, vsaka s svojimi vtisi in spomini - no ene imajo tudi piškote, meni delata družbo Sting in David Garret. 💕💕


Čez 2 uri bo na postaji pisalo Lesce-Bled in za to poletje bo konec potovanj v tujino.
(in potem so nas v Beljaku vrgli dol iz vlaka in presedli na drugega... in me s tem prisilili da sem tekla čez postajo v balerinkah in frotirastih nogavicah...)

Posebno omembo si zasluži hotel.
Motel One Munchen Sud. Tole niso slike iz kataloga, pač pa najine lastne..

                          
 


 


 


 





Čudovito potovanje v čudovito mesto. 
Priporočam. Ampak uporabljajte zemljevid.....
(in medtem ko tole dokončujem, dobi dečva šolsko obvestilo o ekskurziji v München :) )
 
 


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...