Svoje potovanje z vlakom od doma sva začeli na avtobusu. Bled - Jesenice. Nadomestni prevoz zaradi dela na progi. Haha.
Nadaljevanje je bilo še bolj ubitačno. Na Jesenice smo prišli "lih za glih". Odpadel zajtrk v Karavankah, odpadel dvig keša na bankomatu. Za brez veze, ker je itak vlak imel zamudo 20 minut. Če bi človk vedu....
No pot je bila udobna. K sreči sva imeli rezervacijo. In ko sem sedela v kupeju in skozi steklena vrata gledala sardince na hodniku, mi je bilo kar malo neugodno, tako nekako smo bili ločeni, eni na boljšem, drugi pač ne.. no ko se je prikazala ena avša z ogromnim kufrom in pometala okol sebe ter nergala, sem bila pa vesela, da sem v akvariju.
Dokler nisem kinknila. Tako mi je glava omahnila naprej in ravno vsaj trije so me takrat gledal, da me je zbudil njihov smeh. Tudi Anjin je bil vmes...
Suvereno sva zakorakali po skoraj že domači "Munchener Hauptbahnhof". Kupili karto za podzemno in naštudirali pot do hotela. Brez zemljevida, saj mesto že dobro poznava. Do konca U5 in potem na S7 do Perlaha in na S3 do hotela. Kako simpl...... če ne bi bilo dela na cesti in S7 bi vozil.
Tako pa ni vozil.
Katastrofa. Na bus 196. Dol na postaji Willheim... ja, če bi ustavil. Pa ni. Pa naslednjo tudi ne, čeprav sem stiskala gumb Stop na vratih. Pol pa peš nazaj, ker so bile enosmerne in ni bilo busa kontra... končno sva trofle en bus kao pravi in šle z njim kar do ene večje postaje in tam sva vzele taxi. Je rekel šofer da nimava daleč, ampak ker sva lutali že 2 uri, se nama ni dalo več. In naju je za 7 € peljal....3 ulice proč.
Hotel... motel One. Najboljši. Mi je vseeno če sploh ne grem ven od tu. Enkraten vrt, zelenica, ležalniki gor.. v glavnem, top od top.
V sobo, mal umit, pa v italijansko ostarijo na pico. Ravno prav velika, ampak bol sem se nažrla pira kot najedla pice. Navajeni naših dimenzij sva naročili eno na pol dano..
Kako ironičen napis na kozarcu....
Originalni minhenški pekel....
Potem pa na štadion treningov Bajerna...
In tik pred nevihto sva prišli nazaj v hotel in si privoščili kolo z ledom.
Dan 2.
Čakajoci na 11 papeških nogometašev. Ob 11h uradni trening FC Bayern, eden od dveh odprtih za javnost. Ko smo v Rimu čakali na Papeža Frančiška, sem mislila da je gužva.....
Na kraju sva bili eno uro prezgodaj, pa vseeno kaki dve uri prepozno.
Kljub temu, da je ponoči močno deževalo, zalivajo travo. In množico in kamere in telefone in aparate. No saj so nas prej obvestili, zato jaz stojim zadaj, Anja se pa nekje tušira.
Še 10 minut, pa pridejo.....
Ja, tole stanje na žgočem soncu mi bo drago plačala.
Hočem vegansko večerjo in da mi najde quiltshop na Marienplatzu. Ne bo težko, ker je nekje blizu Hollister 😊.
Ampak tega še ne ve....
Ja no.. greba se je zagrebla in dala svoj fake Mullerjev dres, kupljen v Turčiji 2012 in uporabljen kot pižama, v podpis in uspelo ji je..... trije fuzbalerji so nekaj gor kracal:)
In če kdo najde, je na snepu od FC (pa mami ne ve kaj je to).
Ja, peljala me je v quiltshop.
Slikanje prepovedano.
In na vegi pico...
Na Karlsplatzu.... neopisljivo.
Dan 3.
Hellabrun zoo. Načeloma sem zeloooo proti živalskim vrtovom. Sicer se določenim živalim godi, takim malim nezahtevnim, ali počasnim kot npr. Želvam. Nobena zival ne zasluži ujetništva, meni je šlo kar na jok ko sem gledala tega orangutana.
Res da je počival, en drugi je gradil hišo iz slame, ampak vseeno so bili omejeni na tistih nekaj 100 kvadratov. Prostora dovolj, ampak v primerjavi z naravnim okoljem..... medved je imel zase pol gmajne, pol pa volkovi.
Za tegale se je zdelo da mu je čist kul
Severni medved je utapljal svojo žalost v bazenu. Tam je Anji prebilo - greva ven, meni se smilijo.
Pa sva šli.
Namakat noge v reko Isar. Plitka reka, tok ni močan, in očitno za domačine naravno kopališče. Že iz mostu zaljubljenih (ključavnic jaz sploh nisem opazila, sem samo vodo gledala) sva opazovali....
Ja, tudi to je mesto.
Pa spet na Marienplatz. Kako lepo....
Ravno 17 je bila ura in katedrala je prepevala😊
V planu sva imeli samo fotografiranje. Japajade. Trgovin od znotraj.
Tole me je spomnilo na našo Sonjo.
Pa v CK pogledat, če so ritke v njihovih gatkah kaj drugačne...
In seveda, HardRock caffe
Pogledat Stingovo kitaro 😚😚😚
(In mal bankrotirat)
Zelo pogosta drogerija Body shop. Like it
Mesto koles in kolesarjev. In številnih kolesarskih stez....
Pa mal po placu sprehod do podzemne..
Pogosto sva na podzemni samevali. In prav nič grozljivo ni bilo, ko so se za nama tekoče stopnice ustavile. Sva bili pač sami.
Na najboljšo in najcenejšo večerjo, vegansko...
Anja je vzela še "nudle to go" in se v hotelu učila jesti s palčkami.
Prehitro je minil dan.
Dan 4.
Konec. Povratek domov.
Spet tako domača postaja...
In malo morje vlakov...
In Starbucks za slovo..
Pa eni fuzbalerji...
In najin vlak. (Kao, tale gre v Zurich). Zgleda najsi, a ne?
Slika za dedija.
In za atija.
Vožnja je prijetna, vlak prazen (sem povedala da sem plačala karto Lj-Mun. Samo 39€?), v kupeju smo samo 4, vsaka s svojimi vtisi in spomini - no ene imajo tudi piškote, meni delata družbo Sting in David Garret. 💕💕
Čez 2 uri bo na postaji pisalo Lesce-Bled in za to poletje bo konec potovanj v tujino.
(in
potem so nas v Beljaku vrgli dol iz vlaka in presedli na drugega... in
me s tem prisilili da sem tekla čez postajo v balerinkah in frotirastih
nogavicah...)
Posebno omembo si zasluži hotel.
Motel One Munchen Sud. Tole niso slike iz kataloga, pač pa najine lastne..
Čudovito potovanje v čudovito mesto.
Priporočam. Ampak uporabljajte zemljevid.....
(in medtem ko tole dokončujem, dobi dečva šolsko obvestilo o ekskurziji v München :) )
Ni komentarjev:
Objavite komentar