ponedeljek, 14. oktober 2013

Zaostanki

Svoje šivanje pa zadnje čase kar preveč zapostavljam. Kaj hočem, toliko se mi dogaja na drugih področjih, da ni imelo neke prave teže. Med poletno vročino sem bila v hladu svoje šivalnice še najbolj aktivna.Eno leglo mačkonov je našlo svoje domove, pa prt prekriva novo mizo ali mogoče omarico, pa na enem kavču je nova okrasna blazina:

In važim se z novimi vizitkami.Kjer vidite tele, veste da sem to jaz....
Samo spletno stran moram posodobit... zato raje spremljajte blog:))
Mislim, da razen parih flikc na kavbojkah  nimam drugih šiviljskih zaostankov. Zdaj grem novim podvigom nasproti.

torek, 08. oktober 2013

Hecanje


Nojeva jajca. Saj poznate, tista velika jajca na travnikih....mi jim že od nekdaj pravimo nojeva jajca. Niti pomislila nisem, da bi lahko razložila dečvi, kaj to v resnici je... Potem pa je sosed kmet nabavil balirko in smo šli vsi gledat, kako deluje. Ko je bila prva bala narejena, mi pravi "mami, ti si pa meni rekla, da so to nojeva jajca!! Sploh niso!" In preden sem ji lahko (seveda v smehu) odgovorila, je rekla "Traktorjeva so!"
(seveda je bilo to že par let nazaj, ampak danes sva se spet smejali na ta račun)



Ste se danes že nasmehnili?

Mene so kot malo dete  hecali, da je selotejp narejen iz kosti mrličev. Potem smo šli na šolski izlet na Bled, kjer imajo v vitrini kostkota. In sem vprašala učiteljico "A ta pa ni bil dober za selotejp?"
Pa vi, so vas tudi kaj hecali?


Orwell: 2013


Nekoč davno tega v prejšnjem tisočletju sva se jaz in moj takratni fant odločila, da se bova poročila. Ker nisem mogla novice zadržat zase, sem jo od samega veselega vznemirjenja povedala domačim. In potem je snubitev fanta pri mojem očetu padla v vodo, ker pač "ni blo več filinga". Takrat sem se zavedla, kako pomembno je, da nekdo sam pove, kar mora povedat. Brez posrednikov in prijateljic in...e sporočil
(za tiste, ki nimate šolajočih otrok: e-redovalnica vam nudi vpogled v ocene kadarkoli si zaželite, e-sporočila pa vam dnevno in tedensko pisknejo sms o vsakem zaznamku, ki se tiče vašega otroka)

Dečva me je prosila, če se lahko vsaj delam, da še ne vem da je dobila petko pri fiziki. Ker mi že tako ne more več povedat novice - ker to ni več novica, in ker je to njej tak dosežek, da se rada veseli tudi še nekaj ur kasneje. Skupaj z nami doma. Mi pa nismo več tako veseli, saj je to dobro novico že preplavil val drugih novic. Tako se vsi veselimo, samo ne skupaj. To pa ni v redu. Vsaj za nas ne. 

Zato dajemo priložnost otroku, da z iskro v očeh in velikim nasmehom pove veselo novico. Da ob kakšnem spodrsljalu v miru na poti do doma premišljuje o tem. Da potem prinese slabo novico v paketu z rešitvjo.

Tudi zato, ker želimo da ima učiteljica na govorilnih urah sploh kaj povedat....


Ker mi je to tako Orwellovsko....

Ps.
poročila sva pa še vseeno se:)

petek, 04. oktober 2013

Malo heca...

Ravnokar sem se nasmejala do solz.... in seveda probala dihat skozi nos in vse tako kot piše...
ma sem LOL:)

In če smo par dni nazaj govorile o vretju tekočin na štedilniku..
po včerajšnjem kremiranju svinjine, namenjene paprikašu, mi je danes uspelo pogledati v pomivalni stroj, medtem ko je le-ta pridno opravljal funkcijo splakovanja. 
In šele ko je bil kruh spečen, sem ugotovila da mu je družbo v pečici delala kuhinjska krpa. 
Sicer bi morala zdajle še oprane cunje obesit, pa ne vem no.. a mislite da ga lahko kaj polomim?

Alexia, 


sreda, 02. oktober 2013

Vsake oči...

...imajo svojega malarja. 
Pogosto vidimo stvari take, kot si jih sami predstavljamo, in ne take, kot so v resnici. 
Iron man pomeni meni tisti naporni vzdržljivostni maraton. 
Lahko pa je tudi tole:


Glede na mojo goro nezlikanih cunj, bi mogoče bilo za razmislit o organizaciji tekmovanja...

Tudi kurjenje kalorij  izgleda čisto drugače od moje predstave:


Vir obeh slik: Pinterest

torek, 01. oktober 2013

Dejstva

Priznam, preveč časa posvečam spletu. Namesto da bi ustvarjala, iščem ideje in navdih.

 Popolnoma sem navdušena nad izdelki kolegic, moja škatla na pol izdelanih dekorativčkov pa izginja pod goro prahu. Vedno večkrat zaidem na "neustvarjalne" bloge. Zanimivo branje. Danes sem našla tole punco. 
No, njen blog: Dragi dnevnik
Njeno pisanje... dobesedno za razvedriti se! Do solz sem se nasmejala njenemu opisu vsakdanjih situacij. Priporočam v branje!
Tole je samo odlomek iz prispevka "Nekaj dejstev":
5. Snov na štedilniku definitivno zavre hitreje, če ne gledam. Pristavim mleko ali dam kuhat krompir in čakam, čakam, buljim v lonec in čakam, ....Nič. Niti sledu o kakem vretju. Takoj ko obrnem hrbet pa "fššššššššš". WTF? Prej, hudiča, voda ni bila sposobna zavreti v desetih minutah, potem pa ji uspe v desetinki sekunde?!

Moja praksa je taka, da najhitreje zavre, če grem medtem brskat po spletu. Nekoč mije celo uspelo, česar ne bo naša dečva nikdar izbrisala iz spomina, da je čežana zoglenela in je po hiši vel vonj po pečenih jabolkih... Pa samo na forum sem pogledla, če je kaj novega....



Fajn bodite.
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...