Od Zelenice do Golice

Počitniško pohajkovanje nas ni odvedlo daleč stran od domačih krajev. Svojo pot smo začeli na Ljubelju, šli preko Zelenice do Koče pri izviru Završnice:

Zelenica

Eden od izvirov Završnice

Na desni strani vrha desne smreke smo doma.

Iz hladnega zavetja na kamenje

Kameleon

Sopihanje, vzpon na Stol

Pogled nazaj na Vrtačo



Gorske rože



Vrh

Jutrišna pot

Začetek poti s Stola proti Potoškemu Stolu

Stol z avstrijske strani

Vajnež

Urejanje popotniškega dnevnika

Take poti imam najraje

Pogled nazaj na polovico prehojene poti (od oblakov)



 Prehodili smo 28km. Prespali smo v Prešernovi koči na Stolu. Najudobnejše spanje od vseh planinskih koč, kar sem jih kdaj doživela. Bili smo edini gostje in pravi razvajenci oskrbnika in gospodinje. Videla sem svizca v velikosti labradorca. Na Vajnežu me je malo potrl prizor poginule ovce, pa potem še ene, pa še ene, skupaj smo jih našteli 6. Ker so bile vse "ta letošnje" - negovane, postrižene, in ker še niso razpadale, smo sklepali, da jih je vzela strela v nevihti dva dni prej.
Sonce je pripekalo, tako da sem poleg žuljev (letos sem bila prvič ožuljena, pa nimam novih gojzarjev) prinesla domov še opekline za vratom. Faktor 15 je bil absolutno premalo.
Kot pravijo pohodniki - tole je enkratna panoramska tura, ni zahtevna za hojo, nudi prelepe razglede na celotno Kotlino, Gornjesavsko dolino, Julijce in na drugi strani Avstrijo vse do Visokih Tur. Edino pašniki z opozorilom "hud bik" so me malo plašili - skrajni čas da svoj rdeč nahrbtnik zamenjam za kakšnega manj vpadljivega.
Toliko za zdaj,
hvala ker pokukate na moj blog.