Imamo srečo, da živimo tik pod Pokljuko, tako da niti peš ni daleč ta lepa dišeča gmajna. Malo grizenja kolen, pa si tam. Ampak, kot je rekel Nejc Zaplotnik:
"... kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi..."
Najlepša planina, čeprav sem odkrila še eno tako, kjer bi se dalo živeti.
Jutro je bilo še zelo mlado, v dolini je v zvonikih bila sedma ura.. in pajek je svojo posteljnino zračit dal.
Sonce je bilo že kar visoko in iz travnih bilk pomagalo rosi, da poleti v nebo:
Takoj izza ovinka nad Rčitnim se je odprl prelep razgled na Blejski kot in Deželo
Vse poti so lepe. Midva sva izbrala spodnjo.
Informator na terenu.
Pa še en lep razgled iz klopce, kjer sva nabirala D vitamin.
Pa cvetje, čmrlji so imeli delo, M. pa očitno alergijo na nekaj v okolici.
Pa še tale planina, nekaj stalno poseljenih hiš, lep razgled, mir....
ja, tukaj bi... marsikaj :)
Slam'nki
Zaključna misel iz moje Moleskine.
Tam kjer naključno odprem.
"Pomembnejši od samega dejstva je tvoj odnos do njega,"
(avtorja si nisem izpisala)
Bodite lepo.