Trije meseci. Natančneje 98 dni. Eni z vrednostjo, drugi brez.
Tole sem si napisala v svoj zvezek z izreki, enkrat v srednji šoli (koliko je že minilo od takrat?):
Bili so dogodki, ki se jih bom spominjala.... in so stvari, ki jih ne želim pozabit.
Odšli sta dve sošolki, moja Edita (1970-2013) in hčerina Asja (1999-2013).
Pretreslo nas je, toliko da so nepomembne stvari kot prah izginile v zraku.
Dale prostor novim, vsaj trenutno pomembnejšim.
In nenehno razmišljanje o namenu, smislu in naukih.
In potem se je šok polegel, žalost se je umaknila spominom in naprej gledamo skozi nekoliko drugačna očala.
Bodite srečni, to šteje.
Lepo je spet brati tvoje zapise. Pozdravljena :)
OdgovoriIzbrišiTežki časi so za teboj. Polni vsega. Tudi po preteklosti si brskala, po zvezkih iz srednje šole. Boš verjela, če ti povem, da sem isti odstavek tudi jaz zapisala v svoj zvezek? Hesse, bil mi je najljubši v tistih časih...
Hvala Keltika!
IzbrišiMa resno, tudi tebi Hesse? Mene je takrat sicer najbolj "metal" Dostojevski. Še precej let po SŠ sem šla spet brat njegove knjige!
Kako lepo si povezala misli in starega zvezka in dogodka, ki sta se zgodili tebi in hčeri. Včasih je res nenavadno, ko človek nekaj časa zlaga pretekle dogodke in se ti na koncu sestavijo tako, kot da bi za to imeli prav poseben namen.
OdgovoriIzbrišiToliko vprašanj brez odgovorov... pa si najbolje odgovorim tako, da si sploh ne postavim vprašanj. Je lažje. Ni pa rečeno, da bolje.
Izbriši