ponedeljek, 23. april 2012

Janko in Metka

Tako kot že neštetokrat, sem se tudi prejšnjo  soboto ponoči vračala domov, skozi gmajno. Poznam kraje, kjer se zadržuje divjad, in tam sem še posebej previdna - beri počasna. Pa ju zagledam - mali srnjakec ob cesti, pa še ena bela ritka ob njem. Ustavila sem, saj sem bila daleč naokoli sama. Srnjakec je radovedno gledal naokoli, opazila sem majhno rogovje, torej je že enoletnik..(to sem zvedela kasneje). Sestrica jo je popihala med grmovje. Ker navadno ta mlade niso same, sem previdno odpeljala dalje. Za ovinkom pa šok - ob cesti v mlaki krvi njuna mati. Pomoči ji ni bilo več, lahko sem samo poklicala lovce da jo pospravijo.
Mladička sta ostala sama, lovci pravijo da sta že dovolj velika, da je hrane dovolj in da bosta ostala skupaj dokler si ne ustvarita vsak svoje družine. In zdaj vedno ponoči oprezam za njima, dala sem jima imena, še vedno ju opazim na tistem mestu, kjer je odšla mama.....kot bi jo čakala, naj že končno pride čez cesto....

Vozite previdno, zaradi svoje varnosti in za brezskrbno odraščanje mladih divjih živali v zavetju svojih staršev.
Smrk.

Za bolj spodbudne stvari pa si poglejte naraščaj pri Didi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...