Čustveni metulj

Prekrasno nedeljo smo izkoristili za kolesarjenje po dolini reke Radovne. Pri Kovinarski koči v Krmi smo posedli v travo, kot vedno. Krav na srečo ni bilo; pred leti sva z eno od njih bili bitko za moje kolesarske rokavice. Jaz sem popustila, ker ni imela muka nikakršnega namena mi jo dat nazaj. Ko jo je res temeljito prežvečila pa mi jo je pljunila pred noge, češ -  na, tu imaš če si že tako sitna. Vsa oslinjena sluzasta pregrizena smrdeča rokavica se je v vrečki peljala do doma in romala naravnost v kanto za smeti.

Tokrat smo imeli nežnejšega obiskovalca.
Priletel je na Anjin bidon.

Seveda ga je hotela pobožat.

Preselil se je k njej na roko,

in tam ostal cel naš postanek.

Na koncu je bilo slovo ganljivo, dala sta si  "buc" in odšla vsak v svojo smer. Opazili smo ga še na njeni čeladi, nato je odletel.
"Tako čustvenega metulja  še nisem srečala", je rekla.
Jaz tudi ne.
Lepo bodite.